Pršu jee

Dolga kolona na pošti, res dolga... dejansko je bila pošta premajhna za use. Boštjan je rekel, da bo najbolje da odideva in prideva kasneje ampak se nisem dala. Točno sem vedela kaj pomeni listek v moji roki. No ubistvo sta bila dva, ampak na enem je bila preživnina, ki tako ali tako pride (če) vsak mesec. Drugi je pa pomenil kalorijeee. Ja bonbonček, ki ga je pred kratkim podarila Marička . Sladek kot strela. Dobim paketek v roke pa sem se odločila, da ga odprem ko pridem domov, ampak je bil Boštjan (sej nisem mogla vrjet) bol nestrpen od mene in me prepričal, da sem ga odprla. Pa sem ga in sem se redila, redila... 90% stvari je bilo točno tistih, ki sem si jih želela (ali pa nujno potrebovala:D) in dosti od njih sem imela ogledanih pa nikoli kupljenih (še sreča:D). Marička me je prebrala, čeprav ne vem od kje. Nad vsebino je bil pa navdušen tudi Boštjan, je tudi njega malo potegnilo notri v čestitke in podobno, čeprav noče priznat, hehe. Doma sem vse že skrbno pospravila, ko sem se spolnila, da nisem slikala. Pa gremo razstavit zadeve. Hmmm fotoaparat? Brina ga ima zunaj, ah ja... nč bomo pa z mobitelom. Slikce mogoče res niso najboljše od najboljših ampak vidi pa se in to je bistvo.

Na slikcah ni vrečk, sem ugotovila, da so zelo uporabne za shranjevanje. Rožice se že skrivajo v njih... pa eno sem (no dve) malo obdelala, da je nastalo tole:

Zadevo sem še malo ojačaka s prosojno folijo, ki sem jo vzela iz enega fotokopiranega matematičnega učbenika, ki je bil zvezan s spiralo in imel za prvo stran trdo prosojno folijo. Zadevo sem še mičkeno posrvetkala in dodala gumbke. Le te sem dodala predvsem zato, ker sem grdo odrezala in se je vidla modra sled od alkoholca. Pa saj tudi tako pride lepo. Tudi tukaj notri je še nekaj od Maričkinega bonbončka in tega ni na slikci. Preprosti nisem devala ven, ker me je strah da bi se zadeva strgala. Tako zdaj imam na vidnem vse vijugice, ki sem si jih nahrčkala in nabonbončkala:D.

Še slikca z Maričkinega bloga, je precej boljša od moje in je na njej tudi nekaj tistih stvari, ki sem jih sama pozabila slikat. Pa še barvno je malo lepša (no veliko lepša) tale slikca kot moja

Potem sem kot pravi mali otrok dokončala še en stoječ projekt in pri tem porabila 2 izmed mnogih rožic, ki so se skrivale v bonbončku (in sem se ravno spolnala, da sem pozabila slikati stvari iz bonbončka, ki se nahajajo v zadnjem predalu:/)

Aknela nas je zastrupila s temi predalniki. Moj je malo bolj vigavagast, ampak že to je zame in za mojo nenatančnost skrajni uspeh:D priznam sem tako nenatančno bitje, da mi niti zacementirana črta ne bi pomagala, da bi zadevo ravno odrezala. Ah za doma bo že dober:D