Obracanje listov

Zdi se mi, da sem dokončno zaprla eno poglavje v mojem življenju in šla naprej. Občutek imam, da sem nekako "prerasla" nekaj in šla naprej, saj vsi enkrat stopimo korak naprej. In moram priznati, da mi je ta občutek koraka naprej kar všeč. In končno sem se navadila malo tistega kar sem si vedno želela --- svobode...

in potem najdem v dnevniku zapis, ki me izpopolnjuje in spominja na to, kdo dejansko sem...

zakomplicirana?
Lena?
trmasta? Punčka brez problemov... ne vrjamem...
In nekdo, ki sovraži lažnivce... in ljudi, ki vedno govorijo o meni pa me v resnici sploh ne poznajo... In lahko sem angel pa vedno tudi hudič... nekako mi itak noben ne more slediti... ne maram alkohola, cigaret in droge preziram...
Ljubim prijatelje....
hodim v šolo, ker vem da to želim....
sovražim tudi osamljenost...
nočem biti sama... in ja vsi na tem planetu imamo napake tudi jaz....
Marsikdo bi me raje imel mrtvo kot živo ampak se resnični ne sekiram čisto nič
Ljubim sanjarjenje, smejanje... in življenje v domišljiskem svetu
in noben me ne more spremniti, ker hočem ostati kar sem...
in mislim da lahko ohranjam skrivnosti...
in obožujem objeme, poljube...
glasba me pomirja... hkrati pa me zdvija...
in lahko jočem, čeprav včasih kdo misli, da ne morem, ne znam... da me ne more nič prizadet... pa me... velikokrat...
navzven sem močna vedno... lahko prikrijem solze
vrjamem v afterlife... zakaj ne vem...
in ljubim enrgično oranžno...pa tudi umirjeno črno...
in sploh nedolžno belo... rada bi se peljala z mavrico
Aja in točno rada govorim čisto preveč...če dobro pomislim, včasih je že cela umetnost, da mene ustvaviš....