In potem je nastala še ena. Še ena poročna. Ne vem kako to, da so mi tako padle na glavo. Mogoče komaj čakam pomlad, ko je toplo in pridejo s pomladjo meseci porok... ne vem. Štampiljka se mi je valjala med mojo zbirko odtiskov in padla mi je v oči. V takšnih nežnih oker barvah.
za konec pa, ker danes ne vem kaj bi še napisala meni najlepša pesmica...in kot nalašč se ujema z voščilnicami....
Ni komentarjev:
Objavite komentar