Pa smo šli...

Ja smo šli, v soboto na Roglo, po malo miru in hladu. Pridemo gor pa šok, ljudi za znoret in smo se odpeljali naprej v upanju, da na Pesku pa ne bo gužve in bomo dobili gobovo juhico. Dreka ham bi človek rekel, še večja gužva. Pa gremo naprej proti Arehu, saj smo nori, vem. Iskali smo jaso, kjer bi lahko pojedli tistih pet žemljic, ki smo jih za vsak slučaj vzeli s sabo. In našli smo jasico.


Na jasi so nam družbo delale kakopak, mravljice. Kot bodoča biologinja jih imam zelo rada, dokler ne začnejo plezat po moji roki. Predvsem zato, ker ponavadi ko me nekaj začne žgečkat nikoli ne vem kaj je in se ustrašim da je kaj pikajočega in ne tako prijaznega kot gozdna mravljica.




Ob čudnem obisku drevesa (čisto po moško) je ati naletel na rumene lepotičke. Potem se jih je pa kar nabralo in rezulat je bila gobova juhica naslednji dan.



In še malo moje poklicne deformacije, ko potem dragi preskače celoten gozd, da lahko za mene poslika nekaj kar je v Celju nemogoče videti. Ja lišaje, če se ne motim so tile listasti:D

Ker ni bilo nikjer nobene žive duše, si je tukaj svoj raj na zemlji našel tudi Atil. Za sekundo pa se je odločil, da bo poziral.



Ati in sestra sta preveč gledala Discovery pa sta naredila prostorno hišico z wc-jem na levi, dnevno na desni ter spalnico v zgornjem prostoru. Kuhinja pa je zaradi prostorske stiske pred hišico.


Takšen je pa rezultat na avtu po 2 urah vožnje po makedamu:D



Pa sej je bil lepo preživet dan:D