Tekmovanje v trmavosti

Končno sem se odločla, da je čas, da dokončam vsaj en začet projekt. In sem se kot prvo odločila, da je skrajni čas, da pospravim vsaj en del ustvarjalnih pripomočkov na svoje mesto (ostalo čaka na boljše čase v omari:D). In sem začela preurejat moj star plastičen predalnik, ki mi je že nekaj časa resno najedal živce s svojo plastičnostjo. Kot vedno sem pozabila narediti fotko pred začetkom dela in zato sem ravnokar obrnala cel računalnik na glavo po dolgem in počez, da bi našla eno sliko, kjer se vidi ta predalnik. Ha, učitno mi je že prej prikrito najedal, ker sem ga našla samo na 2 slikah:D


Globoko v ozadju se izza moje glave blešči nekaj rdečega in plastičnega. No, kot da ni mojih živcev najdedal že dolgo je delal probleme tudi med preobrazbo.

Sem najprej ga kar direktno hotela preservetkat, ampak je rdeča barva vztrajno butala skozi servetke. Pa še zelo grdo so se servetki prilepili. Dejansko je vse skupaj izgledalo, kot bi nekdo vzel olje in z oljem prilepil zadevo gor. Groza. In sem včeraj kar pri miru vse pustila in nekje proti večeru mi je šinalo, da bi mogoče delovalo, če ga najprej prebarvam na belo. Sem misla it najprej kupiti akrilno barvo pa se mi iskreno ni dalo do mesta in sem kar sestri skliznala debelo belo:D in začela barvat. Hjaaa vse lepo in prav ampak na nekaterih mestih se barva ni in ni hotela prijet. Katastrofa. Ma sem bla trmasta ko bik. In je ratalo. Se je lepo pobarvalo. Usrana sem bla pa cela, ah nič novega zame.

No in potem še kakšni 2 uri servetkanja. Najprej sem skrbno izbirala motive, da se je uskladilo vse lepo, pa sem potem nehala to delat in morem priznat, da je na tistem delu, kjer nisem več bila tako pozorna na ujemanje, predalnik lepši. No pa sej itak je lep samo meni, ker drugim ni ušeč, da je tak pisan:D Enkrat v prihodnosti se moram še lotit ročajev, ampak danes ne. Imam dosti:D

No pa da ga še pokažem:D