21. 3. 12

Sreča - to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti

No morda je čas, da prižgem luč, da bom videla v knjigo... ampak na tipkovnico pa vidim brez luči... torej? Rešitev je preprosta, grem pisati blog, ker ga že dolgo nisem in ker se mi ne da sprehoditi do stikala za luč....

Končno sem priklopljena na svet, pa ne na tisti na Kanalu A, čeprav se mi ta vrti na tv-ju... ampak selitev je prispevala tudi 14 dnevni odklop od vseh medijev. Blok s staro napeljavo in vse je bilo potrebno napeljati na novo, pa potem seveda čakanje, da se internetni ponudnik zmiga... čeprav jih moram pohvaliti, vse korektno izvedeno in predvsem presenetljivo hitro. Samo tri dni sva čakala... no dvakrat po tri dni, prvič, so nama samo lahko povedali, da je kabel mrtev in da je potrebno napeljati novega, drugič pa od ponedeljka do danes, da so prišli priklopiti modem in ostale zadeve o katerih nimam pojma.. priznam :D Ampak zaključek je, da sem spet internetna... ampak.. po pravici nisem niti kaj preveč pogrešala vseh novic in ostalih zadev s katerimi nas bombandirajo vsakodnevno. Mučilo me je edino, ker se vse na našem faxu vrti okoli interneta pa maila... tako pa potem enostavno ni šlo...

Ja in kot je iz pisanja razbrati sem se selila... občutek je čudovit, biti neodvisen, samostojen, sam krojiti kako in kaj... saj ima to tudi svoje slabosti, logično. Vsaka stvar ima dve plati - oranžno in zeleno :) ampak tista zelena je pač tista tanujna, ki jo pač prinese najemnina in stroški in podobne zadeve. Ampak ne bojim se tega, ker enostavno, če veš kako potem gre, pa malo pomoči s strani staršev, ki pa roko na srce je bolj z rezervo, ker se zavedam, da če se grem samostojno življenje to ne spada več zraven. In zelena stran je še, da čaka še ena predelava v stanovanju ali pa dve... prva je predvsem še ena pregradna stena v spalnici... druga pa v bližnji prihodnosti kopalnica. ampak to je že druga pesem....

Ah, čas prehitro beži. se mi zdi kot včeraj, da sem stopila čez prag fakultete, danes pa grem že svojo pot... Na dveh listkih že imam napisani svoji zaključni seminarski nalogi (stara diplomska) in gledamo naprej za novimi koraki v belem snegu....


"Sreča - to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti." ... ja obožujem pomlad na vrhu Piramide in ko me sonce nežno boža po licih....


Ni komentarjev: