Samo živali imajo zakone za malico....

Ugotavljam, da postajam preveč kritična do sveta, do dogodkov in vsega. Da me začenjajo motit stvari ob katerih se večina spreneveda in jih hvali. Da ne morem več držati jezika za zobmi, ko me ta zasrbi in si samo misliti svoje. Da ne morem hvaliti in slediti črednemu nagonu. Da ne morem več molčati ob neumnosti človeštva.

Sploh ne vem, kje se ustaviti in kje postati. Ne znam več trezno razmisliti kaj je vredno komentiranja in obreganja, ker me moti vse. Vse s čimer poizkušajo tako imenovani nam nadrejeni navadnim smrtnikom zatemniti misli in odmakniti pogled od realnosti. Niti ne vem več, kaj točno me je v zadnjem času najbolj zmotilo. Ali tisti nesrečni dojenček Britanske družbe, ki mu je bilo že ob rojstvu okradeno otroštvo in ne bo nikoli enak vrstnikom in zadnje dni poslušamo in beremo samo še o tem, ali protokoli, ki se jih gre naš politični vrh med tem ko državljani tonemo globoko in še globlje (če globlje sploh lahko gre). Samo najbolj natančen bralec spletnih portalov je mogoče opazil novico dolgo 3 vrstice o tem, da se obetajo novi rezi v naše denarnice, ali pa mogoče o tem, da se prodajajo nekoč velika podjetja.... In potem dobivam nove in nove želodčne težave, ko ljudje sredi betonskih džungl vzklikajo juhej novi vodni fontani, namesto da bi zahtevali, da na tem mestu posadijo drevesa. So prepoceni? Premalo fancy? Ne vem. Vem pa, da ne sodim v ta svet. Vrti se mi od vseh teh norih idej, kako biti popoln in živeti v popolnem svetu. AMPAK ČE TO NI POPOLN SVET!?!?! Ta svet je poln napak in predvsem potez v napačno smer. Ali nas ne okolje dovolj opozarja, da nismo sposobni biti bogovi, ali mora priti res do katastrofe? Niso dovolj opozozorilni znaki? Zakaj se jih namenoma spregleda?  Ali ne premoremo več niti toliko zdravega razuma, da ne rečemo odločnega NE vsemu kar želijo od nas? Ali res ne zmoremo dokazati, da se v tem kapitalističnem svetu ne more živeti od zraka in ne moremo dati vsega za kritje napak drugih? Zakaj vsi tisti znanstveniki, če pa bi marsikateri razumni državljan banana republike bil sposoben sprejeti določene ukrepe in rešiti marsikaj. Ampak saj vemo, da to ni v interesu....

Ne vem, a vem, da ne sodim sem. Ne znam, ne zmorem več slediti temu črednemu slepemu nagonu. Ne zmorem se več smehljati vsem neumnostim in prenašati tega, da iz tebe prideljujejo oslička. Če pa to nisem.... In kje se to končuje? Meni pri pogledu v zgornjo omaro, kamor sva pred letom in pol pospravila kovčke. Kam naju bo nesla pot, ne veva. Zagotovo za začetek stran od tega sprenevedanja. Mi bo hudo. Jasno. Vseeno je država v kateri si rasel del tebe, ampak včasih je potrebno iti nekam kjer meniš, da imaš več možnosti, da se ti ne zmeša od vseh neumnosti okoli tebe.

In res me zanima kdaj bo prišel dan, ko bo nekdo začel pometati drugje, kot pred pragom državljanov, ki domala od rojstva vestno polnijo jamo brez dna. Mislim, da ga ne bom dočakala in to je še en razlog zakaj ne morem biti tu. Zakaj ne morem dopustit, da bi nekoč tudi moj otrok metal delčke svojega v to jamo, ki ji dna ne bo videti konca, dokler bodo pri koritu ljudje kot so....

In na koncu smo vsi živali..... le da so slednje dovolj inteligente, da ne potrebujejo napisanih zakonov, da živijo.